Nove smernice EU: Pripravite evakuacijski nahrbtnik za 72 ur

"Pripravljeni državljani – odpornejša Evropa. Od priprave nahrbtnika za nujne primere do poznavanja pravilnega odziva ob nastopu nesreče – pripravljenost se začne s praktičnimi koraki. Naše nove smernice pristojnim organom pomagajo, da ljudem zagotovijo orodja in znanje, s katerimi lahko v kriznih razmerah zaščitijo sebe in druge," je sporočila Evropska komisija.

Ker se Evropa sooča z vse pogostejšimi in kompleksnejšimi krizami, Evropska komisija krepi prizadevanja za izboljšanje pripravljenosti po vsej EU. Uvaja konkretne ukrepe, s katerimi želi povečati odpornost Evrope – od pomoči državljanom pri samozaščiti v izrednih razmerah do zagotavljanja nemotenega delovanja nacionalnih sistemov civilne zaščite ob nastopu nesreč.

Nove smernice za krepitev pripravljenosti prebivalstva je na Evropskem forumu za civilno zaščito v Bruslju predstavila Hadja Lahbib, evropska komisarka za pripravljenost in krizno upravljanje. "Ko nastopijo krizne razmere, so lahko prve ure odločilne. Vsak Evropejec bi moral vedeti, kaj storiti, kako zaščititi svojo družino in kako pomagati drugim. Pripravljenost se začne v naših domovih, šolah in skupnostih. Zato ljudem zagotavljamo praktična orodja za pripravo na krizne razmere, hkrati pa krepimo sisteme, na katere se zanašajo, ko pride do izrednih razmer. "

Priporočila se osredotočajo predvsem na tridnevno samooskrbo. Komisija državljanom svetuje, naj imajo doma osnovne zaloge ter vnaprej pripravljeno torbo ali nahrbtnik za nujne primere, ki vsebuje nujne potrebščine za hitro evakuacijo. S tem se zagotovi zadovoljitev osnovnih potreb, dokler sistem za odzivanje v izrednih razmerah na terenu ne začne v celoti delovati.

Smernice priporočajo zalogo vode za pitje, kuhanje in osebno higieno za vsaj tri dni (72 ur). Evropske smernice namenoma ne predpisujejo točnega števila litrov na ravni celotne EU, saj natančne specifikacije prepuščajo nacionalnim organom civilne zaščite, običajno pa se v praksi priporoča približno 2 do 3 litre vode na osebo dnevno. Voda mora biti shranjena v čistih, nepredušnih posodah ali plastenkah, primerne so tudi zložljive vodne vreče ali posode za vodo v okviru "grab-bag" (nahrbtnika za hitri pobeg).

Ostale nujne stvari v kompletu so še nepokvarljiva hrana, ki ne potrebuje kuhanja ali dodatne vode (energetske ploščice, konzervirana hrana), osebna zdravila in osnovni pripomočki za prvo pomoč, vir svetlobe in toplote (svetilka in/ali vžigalice), manjši radio na baterije ali ročni pogon, osebni dokumenti v nepremočljivi vrečki, rezervna očala ter nekaj gotovine (ker bančne kartice v primeru izpada električne energije/omrežij morda ne bodo delovale). Paket naj vključuje še prenosno polnilno baterijo ter večnamensko orodje, kot je npr. švicarski nož.

Poleg osnovnih zalog za tri dni smernice zajemajo še tri ključna področja: uvedbo vsebin o ravnanju v kriznih razmerah v vrtcih in osnovnih šolah – prek dejavnosti, prilagojenih starosti otrok, ki ne vzbujajo strahu –, izvajanje posebnih zaščitnih ukrepov za osebe z invalidnostjo, da nihče ne bi ostal brez pomoči, ter jasnejše in hitrejše obveščanje javnosti o nevarnostih s strani pristojnih organov.

Da bi pripravljenost prebivalcev na krize postala skupna prednostna naloga po vsej Evropi, Evropska komisija predlaga tudi uvedbo vsakoletnega dneva pripravljenosti, ki bi ga obeleževali 23. oktobra, začenši z letom 2027. Ta dan bo državljane in skupnosti spodbujal k aktivni vlogi pri pripravah na izredne razmere, s čimer bodo zaščitili sebe in druge.

Dogodek bo namenjen priznanju prizadevanj in dela nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, organizacij za civilno zaščito ter skupnosti pri krepitvi pripravljenosti po vsej Evropi. Datum sovpada z obletnico vzpostavitve Mehanizma Unije na področju civilne zaščite 23. oktobra 2001 ter priznava njegovo vlogo pri spodbujanju evropske solidarnosti in usklajevanju odzivanja na nesreče v EU in zunaj nje v zadnjih 25 letih.

Poleg smernic za državljane je Bruselj državam članicam podal tudi priporočila glede izvajanja rednih stresnih testov in načrtov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja. Od nacionalnih centrov civilne zaščite se pričakuje, da bodo zagotavljali nemoteno delovanje in usklajevanje pomoči 24 ur na dan, tudi v primeru hudih motenj, kot so izpadi električne energije, nedelovanje komunikacijskih omrežij ali kibernetski napadi.

Čeprav nove smernice niso pravno zavezujoče, predstavljajo ključni del širše evropske strategije za krepitev odpornosti na krize. Strategija temelji na lanskem poročilu nekdanjega finskega predsednika Saulija Niinistöja, ki je opozoril, da mora Evropa zaradi vse pogostejših podnebnih nesreč in geopolitičnih groženj na vseh ravneh družbe razviti kulturo pripravljenosti.